V parku Tivoli v Ljubljani je drugo soboto v mesecu rožniku zraslo prav posebno drevo – drevo dobrih želja za Zemljo. Na njem je pisalo: "Napiši in nariši svojo željo za Zemljo in listek obesi na drevo želja."
Že zgodaj zjutraj, ko je večina otrok še zajtrkovala doma ali poleževala v postelji, je k Drevesu dobrih želja prišla prva punčka. Napisala in narisala je svojo dobro željo za Zemljo in jo obesila na drevo. Potem so prišli še drugi otroci z mamicami, sestricami, bratci, dedki in babicami; se ustavili ob drevesu; pomislili, kaj si želijo za Zemljo in narisali prelepe risbice in slike.
Obešanje listkov je bilo svečano, prav posebno dejanje. Ni bilo vseeno, na katero vejo je otrok z vrvico privezal svojo željo. Nekateri so izbirali bolj prazne veje, drugi veje čisto blizu poti, nekateri najvišje veje. Vsi pa so verjeli, da je njihova risbica pomembna za prihodnost naše Zemlje. Čeprav želje niso takoj prišle v misli, na jezik in na papir, so bile vse zelo dragocene in zanimivo vsaka malo drugačna.
In kaj so si otroci zaželeli, kaj so želeli Zemlji?
Da bi zemlja jedla travo (to spominja na zeleno gnojenje pri ekološkem kmetijstvu in podor; alternativa umetnim gnojilom), da bi zemlja vedno ostala rjava (da jo ne bi pozidali?), da bi morje ostalo čisto, da bi imele vse živali dom (da ne bi uničevali njihovih bivališč, sekali gozdov in izsuševali močvirij, mlak..), da bi voda ostala čista, da ljudje ne bi sekali dreves, da ljudje ne bi pobijali živali, da bi vsi otroci imeli vodo. Zemlji so želeli ljubezen in še mnogo drugih stvari. Risbe in slikice smo pustili na drevesu še naslednji dan, da bi želje res šle daleč v nebo in bi se izpolnile. Ko smo v ponedeljek prišli ponje, jih ni bilo več. Tako, da vseh želja nismo uspeli zapisati in prebrati, zagotovo pa jih je slišalo drevo želja, morda še kdo?
Kaj odrasli lahko naredimo za izpolnitev otroških želja?
Ni komentarjev:
Objavite komentar