DAR FUR - VOJNA ZA VODO

Spomini na prihodnost

27. aprila je humanitarni koordinator darfurskih upornikov Suleiman
Jammous po satelitskem telefonu sporočil, da je v krajih, koder smo
Slovenci domačine letos spomladi oskrbeli z video kamerami, prenosnimi
računalniki in satelitskim telefoni, sedaj manj napadov na civilno
prebivalstvo, saj je med lokalnimi razbojniki, ki jih organizira
štirih največjih zločinov proti človeštvu obtoženi predsednik sudanske
vojaške hunte v Sudanu, zavladala panika, da se bodo njihovi obrazi
pojavili na svetovnih tv mrežah. Največji problem preživetja družin,
ki so ostale v Severnem Darfurju pod zaščito upornikov, je sedaj voda.

Oaze so opustele, vasi je zasul pesek, kmetje so izgubili še zadnje
krpice plodne zemlje, nomadi so ostali brez čred. V zadnjih tridesetih
letih je zaradi klimatskih sprememb v Sahelu padlo 40% manj dežja.
Sahara zaradi pregrevanja Indijskega oceana napreduje povprečno 7
kilometrov na leto. Tam, koder so domačini prej našli in >>izkopali<<
fosilno vodo enostavno z rovnicami, vode ne najdejo več niti, če
kopljejo petnajst in več metrov.

Milijoni najbolj revnih ljudi na svetu, se pripravljajo na beg iz
celotnega področja Sahela v evropske Alpe, koder nagonsko čutijo vodo.

Rešitev za najbolj nemočne in od vseh pozabljene ljudi v največji
humanitarni katastrofi na Zemlji, je prenosna vrtalna naprava, ki jo
je mogoče voziti iz kraja v kraj na terenskem vozilu.

Na ta način utegnejo preplašeni ljudje ostati doma. Na ta način se bo
morda nehalo rekrutiranje milijonov obupanih mladih ljudi v vrste
afriških talibov in priprave za napade na evropska tla.

Na internetu so našli ustrezno vrtalno napravo v Nemčiji, iz druge
roke stane 150.000 evrov, dobava je možna v treh tednih. Transport je
mogoče varno speljati prek pristanišča Duala v Kamerunu in čez Čad do
meje s Sudanom s pomočjo Organizacije za podporo darfurskim otrokom
AMSED, ki ima sedež v N'Djameni.



Po petsto letih evropskega osvajanja sveta, po dveh svetovnih vojnah
za kolonije, in po katastrofalnih posledicah globalizacije, nam
dedičem evropskih zavojevalcev v Evropski uniji danes ostane samo pot
resnice in človekoljublja. Če želimo seveda, da bodo ostali na planetu
upoštevali naše izkušnje, nas poslušali in nam morda tudi sledili.

Slovenija in Evropska unija taka kot danes je, se morda lahko izogne
žrtvovanju svojih otrok v novih svetovnih spopadih za nafto in teh, ki
se pripravljajo za nadzor pitne vode, če takoj začne z akcijami, ki ji
bodo vrnile spoštovanje in zaupanje čim več dobronamernih ljudi v
tretjem svetu.



Prosim, moja zala, mlada Evropa, daj potegni svoje lepo obličje iz
peska. Obriši si pesek iz oči in spreglej, kakšne čudovite možnosti so
pred teboj. Začnimo s sistemom za iskanja vode, ki bo rešil problem
pitne vode ne samo v Sahelu ampak tudi v Sahari. Nato pa skupaj
postavimo vetrne elektrarne. V novem sožitju napeljimo solarne
kolektorje. V novi simbiozi spremenimo vso Afriko v raj.

Lepo te prosim, moja draga vrla lepotica Evropa: vdaj se že no
Življenju, ki se ti ponuja!

Tomo Križnar, 19.junij 2009