V Severnem Darfurju je sedaj največji problem pitna voda. V zadnjih tridesetih letih je zaradi klimatskih sprememb, za katere domačini verjamejo, da so odgovorni razvajeni ljudje v industrijsko razvitih deželah, ki pokurijo največ fosilnih energentov in pregrevajo planet, v Sahelu padlo 40 odstotkov manj dežja. Sahara zaradi segrevanja Indijskega oceana napreduje povprečno sedem kilometrov na leto. Oaze so opustele, vasi je zasul pesek, kmetje so izgubili še zadnje krpice plodne zemlje, nomadi so ostali brez čred.
Tam, kjer so domačini še pred kratkim našli vodo z bajalicami in »izkopali « fosilno vodo enostavno z rovnicami, vode s tradicionalnimi načini ne najdejo več, niti če kopljejo petnajst in več metrov globoko. Milijoni najbolj revnih ljudi na svetu se pripravljajo na beg iz celotnega področja Sahela od Mavretanije do Sudana, kjer je vojna za vodo in nafto najbolj načela socialno tkivo, v evropske Alpe, kjer nagonsko čutijo vodo.
Milijoni najbolj nemočnih in od vseh pozabljenih ljudi v največji humanitarni katastrofi na Zemlji, kličejo na pomoč in sporočajo, da vidijo rešitev v prenosni vrtalni napravi, ki bi jo bi bilo mogoče voziti iz kraja v kraj na terenskem vozilu, in prosijo, da jim pomagamo vsaj z eno.
Na internetu so našli ustrezno vrtalno napravo v Nemčiji, iz druge roke stane 150.000 evrov, dobava je možna v treh tednih. Transport je mogoče varno speljati po pristanišču Duala v Kamerunu in čez Čad do meje s Sudanom s pomočjo Organizacije za podporo darfurskim
otrokom AMSED, ki ima sedež v N’Djameni.
Tako utegnejo preplašeni ljudje ostati doma. Tako se bo morda nehalo rekrutiranje milijonov obupanih mladih ljudi v vrste afriških talibov in priprave za napade na evropska tla.
Prispevki se lahko nakazujejo na TR ki ga je posebej za to
odprlo združenje Gibanje za pravičnost in razvoj pri Delavski
hranilnici, d. d., štev: SI56 6100 0000 0192 116, namen
plačila: za Darfur
To mo Kri žnar
Povzeto po članku »Spomini na prihodnost«, objavljenem v reviji KATEDRA julija 2009
5. kultirni shod - Hočemo Slovenijo brez GSO
IGRA "UJEMIMO PELOD"
V ponedeljek bomo na Metelkovi, v stavbi Lovci izdelovali rekvizite za igro (z žogami) o soobstoju gensko spremenjenih organizmov z ostalimi rastlinami: "Ujemimo pelod". Potrebujemo še koruzne storže, material za izdelavo čebeljih kril, nekaj plakatov, napisov, "štartne številke" in veliko dobrih idej.
Če se nam želite priključiti in sodelovati v igri, lepo vabljeni v ponedeljek oz. v četrtek na Prešerca, kjer bo 5. kulturni shod "PROTI GSO" (od 17-22 ure).
Vabim vas, da se dobimo na delavnici izdelave rekvizitov v "Metelkova mesto" (bivši vojašnici, blizu mladinskega hotela Celica, v stavba Lovci, v prostorih YHD, v ponedeljek, 31.8.09 ob 18h. moj telefon: 051 391 965.
LP, ROMANA
V ponedeljek bomo na Metelkovi, v stavbi Lovci izdelovali rekvizite za igro (z žogami) o soobstoju gensko spremenjenih organizmov z ostalimi rastlinami: "Ujemimo pelod". Potrebujemo še koruzne storže, material za izdelavo čebeljih kril, nekaj plakatov, napisov, "štartne številke" in veliko dobrih idej.
Če se nam želite priključiti in sodelovati v igri, lepo vabljeni v ponedeljek oz. v četrtek na Prešerca, kjer bo 5. kulturni shod "PROTI GSO" (od 17-22 ure).
Vabim vas, da se dobimo na delavnici izdelave rekvizitov v "Metelkova mesto" (bivši vojašnici, blizu mladinskega hotela Celica, v stavba Lovci, v prostorih YHD, v ponedeljek, 31.8.09 ob 18h. moj telefon: 051 391 965.
LP, ROMANA
Hočemo Slovenijo brez GSO
Vabimo vas, da se nam pridružite na
II. kulturnem shodu proti GSO, gensko spremenjenim organizmom
četrtek, 23.7.2009, točno opoldne,
na Prešernovem trgu.
Shod traja do 17.ure!
Zbudite se ljudje!
S svojo navzočnostjo nas bodo počastili in podprli:
igralec Polde Bibič, ki bo prebral govor Kristoferja Bogdana Meška
novinarka, publicistka Vesna Milek, ki bo prebrala govor Elene Pečarič
kantavtor Andrej Šifrer,
kantavtor Tomaž Pengov,
EU poslanec Ivo Vajgl,
Pesnica Mihaela Zakrajšek,
Vladislav Stres, pesnik,
Nejč Slapar, harmonika,
Uroš Novak, Sun art glasba…
Pridružite se nam!
Pripravili smo kulturni program in tudi nekaj za pojesti in popiti!
Vabljeni tudi otroci, imamo barvne krede!
K sodelovanju vabimo različne organizacije, društva, politične stranke, skupine in posameznike
Spletni strani: http://stres.a.gape.org/GSO/protestni_shod/gso_shodi_index.htm
http://www.facebook.com/group.php?gid=83776849180
Združenje za zdravo Slovenijo & Ajda Vrzdenec
Društvo za svobodo odločanja SVOOD
Združenje umetnikov Paviljon
Zavod MIR
Inštitut za trajnostni razvoj
Štafeto organizacije je prevzela
Stranka enakih možnosti Slovenije, Sem-Si,
Predsednica:
Elena Pečarič
II. kulturnem shodu proti GSO, gensko spremenjenim organizmom
četrtek, 23.7.2009, točno opoldne,
na Prešernovem trgu.
Shod traja do 17.ure!
Zbudite se ljudje!
S svojo navzočnostjo nas bodo počastili in podprli:
igralec Polde Bibič, ki bo prebral govor Kristoferja Bogdana Meška
novinarka, publicistka Vesna Milek, ki bo prebrala govor Elene Pečarič
kantavtor Andrej Šifrer,
kantavtor Tomaž Pengov,
EU poslanec Ivo Vajgl,
Pesnica Mihaela Zakrajšek,
Vladislav Stres, pesnik,
Nejč Slapar, harmonika,
Uroš Novak, Sun art glasba…
Pridružite se nam!
Pripravili smo kulturni program in tudi nekaj za pojesti in popiti!
Vabljeni tudi otroci, imamo barvne krede!
K sodelovanju vabimo različne organizacije, društva, politične stranke, skupine in posameznike
Spletni strani: http://stres.a.gape.org/GSO/protestni_shod/gso_shodi_index.htm
http://www.facebook.com/group.php?gid=83776849180
Združenje za zdravo Slovenijo & Ajda Vrzdenec
Društvo za svobodo odločanja SVOOD
Združenje umetnikov Paviljon
Zavod MIR
Inštitut za trajnostni razvoj
Štafeto organizacije je prevzela
Stranka enakih možnosti Slovenije, Sem-Si,
Predsednica:
Elena Pečarič
Hočemo Slovenijo brez GSO
Vabimo vas, da se nam pridružite na
II. kulturnem shodu proti GSO, gensko spremenjenim organizmom
četrtek, 23.7.2009, točno opoldne,
na Prešernovem trgu.
Shod traja do 17.ure!
Zbudite se ljudje!
S svojo navzočnostjo nas bodo počastili in podprli:
igralec Polde Bibič, ki bo prebral govor Kristoferja Bogdana Meška
novinarka, publicistka Vesna Milek, ki bo prebrala govor Elene Pečarič
kantavtor Andrej Šifrer,
kantavtor Tomaž Pengov,
EU poslanec Ivo Vajgl,
Pesnica Mihaela Zakrajšek,
Vladislav Stres, pesnik,
Nejč Slapar, harmonika,
Uroš Novak, Sun art glasba…
Pridružite se nam!
Pripravili smo kulturni program in tudi nekaj za pojesti in popiti!
Vabljeni tudi otroci, imamo barvne krede!
K sodelovanju vabimo različne organizacije, društva, politične stranke, skupine in posameznike
Spletni strani: http://stres.a.gape.org/GSO/protestni_shod/gso_shodi_index.htm
http://www.facebook.com/group.php?gid=83776849180
Združenje za zdravo Slovenijo & Ajda Vrzdenec
Društvo za svobodo odločanja SVOOD
Združenje umetnikov Paviljon
Zavod MIR
Inštitut za trajnostni razvoj
Štafeto organizacije je prevzela
Stranka enakih možnosti Slovenije, Sem-Si,
Predsednica:
Elena Pečarič
II. kulturnem shodu proti GSO, gensko spremenjenim organizmom
četrtek, 23.7.2009, točno opoldne,
na Prešernovem trgu.
Shod traja do 17.ure!
Zbudite se ljudje!
S svojo navzočnostjo nas bodo počastili in podprli:
igralec Polde Bibič, ki bo prebral govor Kristoferja Bogdana Meška
novinarka, publicistka Vesna Milek, ki bo prebrala govor Elene Pečarič
kantavtor Andrej Šifrer,
kantavtor Tomaž Pengov,
EU poslanec Ivo Vajgl,
Pesnica Mihaela Zakrajšek,
Vladislav Stres, pesnik,
Nejč Slapar, harmonika,
Uroš Novak, Sun art glasba…
Pridružite se nam!
Pripravili smo kulturni program in tudi nekaj za pojesti in popiti!
Vabljeni tudi otroci, imamo barvne krede!
K sodelovanju vabimo različne organizacije, društva, politične stranke, skupine in posameznike
Spletni strani: http://stres.a.gape.org/GSO/protestni_shod/gso_shodi_index.htm
http://www.facebook.com/group.php?gid=83776849180
Združenje za zdravo Slovenijo & Ajda Vrzdenec
Društvo za svobodo odločanja SVOOD
Združenje umetnikov Paviljon
Zavod MIR
Inštitut za trajnostni razvoj
Štafeto organizacije je prevzela
Stranka enakih možnosti Slovenije, Sem-Si,
Predsednica:
Elena Pečarič
Neonikotinoidi ubijajo čebele
Pomagaj prepovedati neonikotinoide, podpiši peticijo Soil association:
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
Neonikotinoidi spadajo v generacijo novejših pesticidov in so za čebeljo družino še posebej strupeni. Spadajo med sistemične insekticide, to pa pomeni, da korenine rastlin vsrkajo insekticid, ki se nato z rastlinskim sokom prenese po celotni rastlini in tako zagotovi zaščito pred škodljivci tudi med rastjo. Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin, tudi neonikotinoidi delujejo na živčni sistem. Vežejo se na nikotinske acetilholinske receptorje oziroma jih ireverzibilno blokirajo. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih.
Med neonikotinoidi je najbolj znan in za čebele najbolj nevaren imidakloprid. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo porazne učinke imidakloprida na čebele. Že pri zelo majhnih koncentracijah zanesljivo deluje moteče na živčni sistem čebel, zmanjšuje njihovo izletno aktivnost, komunikacijo, sposobnost spomina in vonja (Decourtye et al., 2004). Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je ugotovljena v območju od 0,0037 in > 0,070 μg a.s. /čebelo. Z LD50 vrednostjo izražamo letalno, tj. smrtno dozo pesticida, ki v 24 urah usmrti 50 % čebel.
Če čebele zaužijejo manj strupa, jih ta sicer ne ubije takoj, jim pa uniči imunski sistem, zato so bolj dovzetne za zajedavce in druge bolezni. Nedavne raziskave so pokazale, da se to zgodi, če čebele v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidaklopridom (MAAREC 2007). Ker se aktivne substance imidakloprida zadržujejo v tleh še tri leta po uporabi takega semena, ni nujno, da je to koruza, katere seme je bilo zaščiteno s tem sredstvom, temveč je to lahko tudi oljna ogrščica, detelja ali katera druga medovita rastlina, ki smo jo v kolobarju posejali na isto njivo kot koruzo, zaščiteno z imidaklopridom.
Imidakloprid najdemo na našem tržišču v štirih pripravkih, katerih trgovska imena so:
• Gaucho FS 350 (za zaščito semena koruze),
• Gaucho WS 70 (za zaščito semena sladkorne pese),
• Confidor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin),
• Kohinor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin).
Druga substanca iz skupine neonikotinoidov, ki je zelo strupena in deluje na čebele podobno kot imidakloprid, je clothianidin. Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je 0,00368 μg a.s./čebelo, zato je za čebelo in druge opraševalce zelo nevaren, če pridejo v stik s cvetnim prahom ali nektarjem, ki vsebuje ta strup. Takšna izpostavljenost lahko negativno vpliva na ličinke čebelje zalege in na reprodukcijske sposobnosti matice (EPA Fact Sheet on Clothianidin). Laboratorijske raziskave, ki so jih opravili na univerzi v Severni Karolini pa so pokazale, da lahko kombinacija nekaterih neonikotinoidov z določenimi fungicidi, katerih uporaba je zelo razširjena, izjemno poveča strupenost neonikotinoidov za čebele (Iwasa et al., 2004).
Na našem tržišču najdemo clothianidin v pripravku pod trgovskim imenom Poncho FS 600, ki ga uporabljajo za zaščito semena koruze in sladkorne pese. Preostala fitofarmacevtska sredstva iz skupine neonikotinoidov so skupaj z njihovo strupenostjo za čebele razvidna v tabeli.
Vir: Vlado Auguštin: Koruzni hrošč – nevarnost tudi za čebele? (http://www.augustin.si/Si/)
PODPIŠI PETICIJO ZA PREPOVED NEONIKOTINOIDOV:
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
Why neonicotinoids are bad for bees
Recent mapping of the bee genome has revealed that bees’ capacity to detoxify chemicals is much lower than other insects. Instead bees have two strategies to protect themselves. On the first day of foraging in a new area, scout bees are sent out first to taste the nectar and pollens – if any are adversely affected they will be expelled from the hive immediately, and the colony will avoid the area.
In addition, once foraging begins, nurse bees in the hive clean foragers each time they return. These strategies protect the colony from mass exposure to lethal doses of chemicals, but they do leave honey bees particularly susceptible to sub-lethal exposures to any contaminants they encounter.
Another important factor is the complex behaviour of honeybee colonies. For example, the 10,000 forager bees in a typical hive need to co-ordinate their quest for nectar – and they do this through the famed ‘waggle dance’, which communicates the flight direction and distance to sources of nectar. The complexity and precision of these dances is breathtaking, and success relies on the integrity of a nervous system where each synapse is crucial. It is no surprise then that honey bees have been shown to have a higher number of neurological receptors than other insects.
Neonicotinoids work as an insecticide by blocking specific neural pathways in insects’ central nervous systems. The chemicals impair bees’ communication, homing and foraging ability, flight activity, ability to discriminate by smell, learning, and immune systems – all of which make them vulnerable.
Honey bees live and work as a colony, not as individuals; rather than looking for lethal doses of pesticide in individual bees, what seems to be happening is that the cumulative impact of small doses on thousands of bees over time affects their ability to work and communicate effectively, which can lead to sudden, and devastating, outcomes.
The Soil Association believes that there is already enough evidence to justify an immediate ban on neonicotinoids today. Lend your voice to our calls to get these pesticides banned by signing our petition today
* Sign our petition and ask for a ban on neonicotinoids
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
Vir: www.soilassociation.org
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
Neonikotinoidi spadajo v generacijo novejših pesticidov in so za čebeljo družino še posebej strupeni. Spadajo med sistemične insekticide, to pa pomeni, da korenine rastlin vsrkajo insekticid, ki se nato z rastlinskim sokom prenese po celotni rastlini in tako zagotovi zaščito pred škodljivci tudi med rastjo. Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin, tudi neonikotinoidi delujejo na živčni sistem. Vežejo se na nikotinske acetilholinske receptorje oziroma jih ireverzibilno blokirajo. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih.
Med neonikotinoidi je najbolj znan in za čebele najbolj nevaren imidakloprid. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo porazne učinke imidakloprida na čebele. Že pri zelo majhnih koncentracijah zanesljivo deluje moteče na živčni sistem čebel, zmanjšuje njihovo izletno aktivnost, komunikacijo, sposobnost spomina in vonja (Decourtye et al., 2004). Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je ugotovljena v območju od 0,0037 in > 0,070 μg a.s. /čebelo. Z LD50 vrednostjo izražamo letalno, tj. smrtno dozo pesticida, ki v 24 urah usmrti 50 % čebel.
Če čebele zaužijejo manj strupa, jih ta sicer ne ubije takoj, jim pa uniči imunski sistem, zato so bolj dovzetne za zajedavce in druge bolezni. Nedavne raziskave so pokazale, da se to zgodi, če čebele v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidaklopridom (MAAREC 2007). Ker se aktivne substance imidakloprida zadržujejo v tleh še tri leta po uporabi takega semena, ni nujno, da je to koruza, katere seme je bilo zaščiteno s tem sredstvom, temveč je to lahko tudi oljna ogrščica, detelja ali katera druga medovita rastlina, ki smo jo v kolobarju posejali na isto njivo kot koruzo, zaščiteno z imidaklopridom.
Imidakloprid najdemo na našem tržišču v štirih pripravkih, katerih trgovska imena so:
• Gaucho FS 350 (za zaščito semena koruze),
• Gaucho WS 70 (za zaščito semena sladkorne pese),
• Confidor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin),
• Kohinor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin).
Druga substanca iz skupine neonikotinoidov, ki je zelo strupena in deluje na čebele podobno kot imidakloprid, je clothianidin. Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je 0,00368 μg a.s./čebelo, zato je za čebelo in druge opraševalce zelo nevaren, če pridejo v stik s cvetnim prahom ali nektarjem, ki vsebuje ta strup. Takšna izpostavljenost lahko negativno vpliva na ličinke čebelje zalege in na reprodukcijske sposobnosti matice (EPA Fact Sheet on Clothianidin). Laboratorijske raziskave, ki so jih opravili na univerzi v Severni Karolini pa so pokazale, da lahko kombinacija nekaterih neonikotinoidov z določenimi fungicidi, katerih uporaba je zelo razširjena, izjemno poveča strupenost neonikotinoidov za čebele (Iwasa et al., 2004).
Na našem tržišču najdemo clothianidin v pripravku pod trgovskim imenom Poncho FS 600, ki ga uporabljajo za zaščito semena koruze in sladkorne pese. Preostala fitofarmacevtska sredstva iz skupine neonikotinoidov so skupaj z njihovo strupenostjo za čebele razvidna v tabeli.
Vir: Vlado Auguštin: Koruzni hrošč – nevarnost tudi za čebele? (http://www.augustin.si/Si/)
PODPIŠI PETICIJO ZA PREPOVED NEONIKOTINOIDOV:
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
Why neonicotinoids are bad for bees
Recent mapping of the bee genome has revealed that bees’ capacity to detoxify chemicals is much lower than other insects. Instead bees have two strategies to protect themselves. On the first day of foraging in a new area, scout bees are sent out first to taste the nectar and pollens – if any are adversely affected they will be expelled from the hive immediately, and the colony will avoid the area.
In addition, once foraging begins, nurse bees in the hive clean foragers each time they return. These strategies protect the colony from mass exposure to lethal doses of chemicals, but they do leave honey bees particularly susceptible to sub-lethal exposures to any contaminants they encounter.
Another important factor is the complex behaviour of honeybee colonies. For example, the 10,000 forager bees in a typical hive need to co-ordinate their quest for nectar – and they do this through the famed ‘waggle dance’, which communicates the flight direction and distance to sources of nectar. The complexity and precision of these dances is breathtaking, and success relies on the integrity of a nervous system where each synapse is crucial. It is no surprise then that honey bees have been shown to have a higher number of neurological receptors than other insects.
Neonicotinoids work as an insecticide by blocking specific neural pathways in insects’ central nervous systems. The chemicals impair bees’ communication, homing and foraging ability, flight activity, ability to discriminate by smell, learning, and immune systems – all of which make them vulnerable.
Honey bees live and work as a colony, not as individuals; rather than looking for lethal doses of pesticide in individual bees, what seems to be happening is that the cumulative impact of small doses on thousands of bees over time affects their ability to work and communicate effectively, which can lead to sudden, and devastating, outcomes.
The Soil Association believes that there is already enough evidence to justify an immediate ban on neonicotinoids today. Lend your voice to our calls to get these pesticides banned by signing our petition today
* Sign our petition and ask for a ban on neonicotinoids
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
http://www.soilassociation.org/Takeaction/Savethehoneybee/tabid/434/Default.aspx
Vir: www.soilassociation.org
film DUH ČASA - ZEITGEIST
"Naši otroci ne bodo živeli v trajnostnem, pravičnem, mirnem in stabilnem svetu, dokler ne bodo imeli tudi otroci v Etiopiji, Indoneziji,... enake pravice do miru, vode, hrane... Poskrbeti moramo za svojo družbo, kolektiv, skupnost. Danes je cel svet ena skupnost. Ta skupnost vključuje tudi rastline in živali. Povezani smo z vsem, kar je in občutek povezanosti vzbudi neskonočno, osvobajajočo radost.
Razumeti, pomeni spreminjati. Spreminjati, kar je, je edina konstruktivna rešitev. Transformacija uma in zavesti je nujna."
"Ti si učitelj, učenec in guru, vse v enem - ti si vse."
Krishnamurthi
http://www.motionbox.com/videos/7a9cdbb71a14e3cbf5
http://www.motionbox.com/videos/7a9cdbb7121ceec6f5
Razumeti, pomeni spreminjati. Spreminjati, kar je, je edina konstruktivna rešitev. Transformacija uma in zavesti je nujna."
"Ti si učitelj, učenec in guru, vse v enem - ti si vse."
Krishnamurthi
http://www.motionbox.com/videos/7a9cdbb71a14e3cbf5
http://www.motionbox.com/videos/7a9cdbb7121ceec6f5
AMAP - francosko združenje za ohranitev malih, podeželskih kmetij
Kaj je AMAP?
Je gibanje za ohranjanje lokalnega, trajnostnega, etičnega kmetijstva; solidarnost državljanov do lokalnih, tradicionalnih, manjših kmetov, ki kmetujejo brez pesticidov, GSO in umetnih gnojil. Kmetovalec lahko dostojno živi, potrošnik dobi zdravo hrano, oba skrbita za okolje (vodo, prst, biodiverziteto) in upoštevata pravice prihodnjih generacij do zdravega okolja in neindustrijskega, loklanega kmetijstva, ki je sicer v nevarnosti, da izgine.
Je partnerstvo med skupino državljanov in pridelovalcem, ki se medsebojno obvežejo za eno ali več sezon za pridelavo oz. nakup kmetijskih pridelkov: zelenjave, sadja, žit, mesa,…
Potrošniki pridelke kupijo v naprej (za eno sezono, dve, tri,…) in s tem nudijo kmetu finančno varnost ter pravičen, dostojen prihodek za njegovo delo. Kmetje se zavežejo, da bodo pridelovali brez GSO, pesticidov, umetnih gnojil, z majhno oz. gospodarno rabo energije fosilnih goriv in s čim manj transportnimi kilometri. Njihova obveznost je, da kmetujejo na način, ki ohranja zdrave naravne vire (prst, vodo, biološko pestrost) in delijo le lasten pridelek.
Je AMAP nov?
Pred 40 leti so na Japonskem ustanovili prvi »TEKEI«, ki bi v direktnem prevodu pomenil: »postaviti obraz kmeta na hrano«. Podobno partnerstvo med kmetom in potrošniki se je razvilo v S Ameriki in Kanadi kot CSA (community supported agriculture). V Franciji sta prvi AMAP ustanovila Daniel in Denise Vullon iz Aubagne-a, od tedaj št. AMAP v Franciji hitro narašča.
Zakaj ustanoviti ali se pridružiti AMAP-u?
Zato, ker
- pridelovalcu zagotovi dohodek za dostojno preživetje (v Franciji zaslužijo kmetje manj od zajamčenega minimalnega prihodka);
- si s kmetom delimo naravne ritme Zemlje, rastlin, živali (ni paradižnikov pozimi), vremenske razmere, dobro in slabo letino;
- ponovno se naučimo prehranjevati, glede na sezono, z zdravo in okusno hrano;
- spet odkrijemo naraven okus hrane;
- se naučiti izmenjavati in deliti v vzajemnem in soodvisnem zadovoljstvu.
AMAP je prispevek k ohranjanju naravnih virov za bodoče generacije:
- kmetijstvo brez pesticidov, herbicidov, umetnih gnojil, brez GSO;
- manj embalaže, transportnih kilometrov, manj onesnaženja;
- prispevek k ohranjanju kulturne krajine, podeželskega kmetijstva, - manjša odvisnost od fosilnih goriv, energetska učinkovitost.
Prednosti AMAP-a:
- ves pridelek se razdeli; ni neprodanega pridelka kot na tržnici ali supermarketu, ni hrane v smeteh;
- izmenjava receptov;
- kmet ima finančno varnost, lahko načrtuje posevek glede na povpraševanje,
- cene so usklajene s stroški proizvodnje in vključujejo tudi zdravstveno, pokojninsko zavarovanje,…
- kmetovalec dobi pravično plačilo za svoje delo,
- potrošnik dobi zdravo, pestro, okusno hrano (Večina potrošnikov meni, da za isti denar dobijo bolj kakovostno hrano),
- po zaslugi AMAP nastanejo nova delovna mesta v regiji.
Kako deluje AMAP?
AMAP je skupina državljanov in pridelovalca, ki se prostovoljno organizirajo in skrbijo za delovanje AMAP-a. V začetku sezone se dogovorijo o številu košaric, setvenem načrtu, ceni, urniku in mestu prevzemov košaric, podpišejo pogodbe.
Na sestankih, obiskih kmetije se vzpostavi vzajemno zaupanje med kmetom in potrošniki,
Primer AMAP-a »Aubagne«, vsebina zelenjavnih košaric niha med 6-12 kg, odvisno od sezone. Cena košarice je 20-22 EUR, lahko si jo delita dva kupca. Osnova za izračun cene in količino zelenjave v košaricah je setveni načrt na enem hektaru. Glede na količino načrtovanega povprečnega pridelka, pridelovalec ponudi število deležev oziroma košaric (družinskih). Člani AMAP-a po dogovorjenem urniku pridejo na odvzemno mesto (kmetija, pred cerkvijo, na trgu – ob dogovoru z občino, KS) in si stehtajo svoj delež zelenjave v košarici. Vsakič pri tehtanju in delitvi pomagata dva člana AMAP-a, ki vodita evidenco, kdo je že prevzel košarico.
Za lažjo organizacijo, je pet članov AMAP-a zadolženo za:
- eden za koordinacijo med pridelovalcem in člani AMAP-a
- eden je odgovoren za odnose s pridelovalcem; skrbi, da se kmet dobro počuti v AMAP-u,
- eden za načrtovanje distribucije, razdelitve nalog med člane;
- za zbiranje in posredovanje čekov pridelovalcu;
- za delitev receptov;
- za arhiv, fotografije, sestanke;
- za organizacijo časa, ki se preživi na kmetiji;
- za povezavo z regionalno mrežo AMAP-a
Je partnerstvo in solidarnost med pridelovalci in državljani za lokalno kmetijstvo in lokal
Kaj člani menijo o AMAP-u:
Danes se odločamo, kdo nas bo hranil v prihodnjih letih: kmetijstvo ali industrija. Z AMAP-om lahko podpiramo in ponovno ustanavljamo kmetijstvo in kmetije, na katerih bodo pridelovalci dostojno preživeli. To je nujno. Naša odgovornost je, da bodo tudi naši otroci imeli izbiro med industrijsko pridelano hrano in hrano, pridelano na kmetiji.
Je gibanje za ohranjanje lokalnega, trajnostnega, etičnega kmetijstva; solidarnost državljanov do lokalnih, tradicionalnih, manjših kmetov, ki kmetujejo brez pesticidov, GSO in umetnih gnojil. Kmetovalec lahko dostojno živi, potrošnik dobi zdravo hrano, oba skrbita za okolje (vodo, prst, biodiverziteto) in upoštevata pravice prihodnjih generacij do zdravega okolja in neindustrijskega, loklanega kmetijstva, ki je sicer v nevarnosti, da izgine.
Je partnerstvo med skupino državljanov in pridelovalcem, ki se medsebojno obvežejo za eno ali več sezon za pridelavo oz. nakup kmetijskih pridelkov: zelenjave, sadja, žit, mesa,…
Potrošniki pridelke kupijo v naprej (za eno sezono, dve, tri,…) in s tem nudijo kmetu finančno varnost ter pravičen, dostojen prihodek za njegovo delo. Kmetje se zavežejo, da bodo pridelovali brez GSO, pesticidov, umetnih gnojil, z majhno oz. gospodarno rabo energije fosilnih goriv in s čim manj transportnimi kilometri. Njihova obveznost je, da kmetujejo na način, ki ohranja zdrave naravne vire (prst, vodo, biološko pestrost) in delijo le lasten pridelek.
Je AMAP nov?
Pred 40 leti so na Japonskem ustanovili prvi »TEKEI«, ki bi v direktnem prevodu pomenil: »postaviti obraz kmeta na hrano«. Podobno partnerstvo med kmetom in potrošniki se je razvilo v S Ameriki in Kanadi kot CSA (community supported agriculture). V Franciji sta prvi AMAP ustanovila Daniel in Denise Vullon iz Aubagne-a, od tedaj št. AMAP v Franciji hitro narašča.
Zakaj ustanoviti ali se pridružiti AMAP-u?
Zato, ker
- pridelovalcu zagotovi dohodek za dostojno preživetje (v Franciji zaslužijo kmetje manj od zajamčenega minimalnega prihodka);
- si s kmetom delimo naravne ritme Zemlje, rastlin, živali (ni paradižnikov pozimi), vremenske razmere, dobro in slabo letino;
- ponovno se naučimo prehranjevati, glede na sezono, z zdravo in okusno hrano;
- spet odkrijemo naraven okus hrane;
- se naučiti izmenjavati in deliti v vzajemnem in soodvisnem zadovoljstvu.
AMAP je prispevek k ohranjanju naravnih virov za bodoče generacije:
- kmetijstvo brez pesticidov, herbicidov, umetnih gnojil, brez GSO;
- manj embalaže, transportnih kilometrov, manj onesnaženja;
- prispevek k ohranjanju kulturne krajine, podeželskega kmetijstva, - manjša odvisnost od fosilnih goriv, energetska učinkovitost.
Prednosti AMAP-a:
- ves pridelek se razdeli; ni neprodanega pridelka kot na tržnici ali supermarketu, ni hrane v smeteh;
- izmenjava receptov;
- kmet ima finančno varnost, lahko načrtuje posevek glede na povpraševanje,
- cene so usklajene s stroški proizvodnje in vključujejo tudi zdravstveno, pokojninsko zavarovanje,…
- kmetovalec dobi pravično plačilo za svoje delo,
- potrošnik dobi zdravo, pestro, okusno hrano (Večina potrošnikov meni, da za isti denar dobijo bolj kakovostno hrano),
- po zaslugi AMAP nastanejo nova delovna mesta v regiji.
Kako deluje AMAP?
AMAP je skupina državljanov in pridelovalca, ki se prostovoljno organizirajo in skrbijo za delovanje AMAP-a. V začetku sezone se dogovorijo o številu košaric, setvenem načrtu, ceni, urniku in mestu prevzemov košaric, podpišejo pogodbe.
Na sestankih, obiskih kmetije se vzpostavi vzajemno zaupanje med kmetom in potrošniki,
Primer AMAP-a »Aubagne«, vsebina zelenjavnih košaric niha med 6-12 kg, odvisno od sezone. Cena košarice je 20-22 EUR, lahko si jo delita dva kupca. Osnova za izračun cene in količino zelenjave v košaricah je setveni načrt na enem hektaru. Glede na količino načrtovanega povprečnega pridelka, pridelovalec ponudi število deležev oziroma košaric (družinskih). Člani AMAP-a po dogovorjenem urniku pridejo na odvzemno mesto (kmetija, pred cerkvijo, na trgu – ob dogovoru z občino, KS) in si stehtajo svoj delež zelenjave v košarici. Vsakič pri tehtanju in delitvi pomagata dva člana AMAP-a, ki vodita evidenco, kdo je že prevzel košarico.
Za lažjo organizacijo, je pet članov AMAP-a zadolženo za:
- eden za koordinacijo med pridelovalcem in člani AMAP-a
- eden je odgovoren za odnose s pridelovalcem; skrbi, da se kmet dobro počuti v AMAP-u,
- eden za načrtovanje distribucije, razdelitve nalog med člane;
- za zbiranje in posredovanje čekov pridelovalcu;
- za delitev receptov;
- za arhiv, fotografije, sestanke;
- za organizacijo časa, ki se preživi na kmetiji;
- za povezavo z regionalno mrežo AMAP-a
Je partnerstvo in solidarnost med pridelovalci in državljani za lokalno kmetijstvo in lokal
Kaj člani menijo o AMAP-u:
Danes se odločamo, kdo nas bo hranil v prihodnjih letih: kmetijstvo ali industrija. Z AMAP-om lahko podpiramo in ponovno ustanavljamo kmetijstvo in kmetije, na katerih bodo pridelovalci dostojno preživeli. To je nujno. Naša odgovornost je, da bodo tudi naši otroci imeli izbiro med industrijsko pridelano hrano in hrano, pridelano na kmetiji.
Naročite se na:
Objave (Atom)
