23. obletnica jedrske nesreče v Černobilu
Vir: Focus
http://www.focus.si/index.php?node=26&id=650
Še pomnite, tovariši? 23. obletnica jedrske nesreče v Černobilu
Pred 23 leti, 26. aprila 1986, je eksplozija reaktorja št. 4 v Černobilu v Ukrajini streznila ves svet in privedla do začasnega zastoja jedrske industrije. Nesreča je povzročila smrtonosen radioaktivni oblak, katerega učinke je mogoče meriti še danes. Z razstavo in kratkimi filmčki se Focus društvo za sonaraven razvoj spominja nesreče in opozarja na tveganja jedrske energije.
Černobil zahteva žrtve še danes in nepovratni učinki radioaktivnosti na zdravje (rak, napake v delovanju organov, mutacije…) bodo vplivali še na številne generacije. Kofi Annan, bivši sekretar ZN, ocenjuje, da je nesreča prizadela okoli sedem milijonov ljudi. Da bi zaščitila jedrsko industrijo, Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) še vedno trdi, da je zaradi nesreče umrlo le 50 ljudi.
Kot je razvidno na spodnji sliki, je imel radioaktivni cezij 137, katerega izpust je povzročila nesreča, daljnosežne prekmejne vplive. Radioaktivnost je vplivala na med seboj precej oddaljena področja, kot so Skandinavija, Velika Britanija ali Grčija. Slovenija je med državami, kjer so bile količine radioaktivnega cezija 137 med najvišjimi. Cezij 137 je topljiv v vodi in izjemno strupen. Ko je izpuščen v okolje, ostane prisoten dolgo časa, saj je njegova prepolovna doba okoli 30 let. Lahko povzroča nastanek raka še 10, 20 ali 30 let po zaužitju, vdihavanju ali vpijanju.
23 let po nesreči so v javnosti še vedno prisotne laži in napačno predstavljene informacije, ki poskušajo zakriti grozljivo resnico o vplivih na zdravje ljudi, ki jih je imela nesreča. 500.000 otrok v Belorusiji je vsakodnevno izpostavljenih radioaktivnosti in prepuščenih usodi.
Radioaktivna nevarnost v Černobilu je še vedno tako velika, da je na območje znotraj kroga 26 km mogoče dostopati le skozi dve kontrolni točki. 47.000 ljudi, ki so nekoč živeli tam, se ni nikoli vrnilo na svoje domove. Nesreča v jedrskem reaktorju je za seboj pustila mešanico strupenih in radioaktivnih snovi, ki so jih na hitro prekrili z danes že razpadajočim zaščitnim zidom. Trenutno potekajo dela, ki naj bi prinesla trajno rešitev za ostanke reaktorja, vendar pa je Černobil še vedno zelo nevarno mesto. Trajna rešitev naj bi bila jeklena kupola, ki bo za 1,5 milijarde USD predvidoma za vsaj naslednjih 100 let varovala radioaktivno mešanico – generacije, ki bodo prišle po preteku te dobe, pa bodo morale znova ugotavljati, kako odstraniti ali zavarovati onesnaženje.
Po svetu je postavljenih več kot 400 jedrskih reaktorjev. Noben od njih ni odporen na tveganje jedrske nesreče. Nesreča v Černobilu je bila posledica človeške napake, kar še ne pomeni, da je tehnologija sama zato varna. Tudi najnaprednejše jedrske tehnologije mora upravljati človek, zato je potrebno upoštevati tveganost človeškega faktorja. Jedrska energija pomeni igro na srečo z našimi življenji, zdravjem in okoljem.
‘Medtem, ko nas jedrska industrija drži v primežu ‘poceni’ elektrike, katere pravo ceno bodo nemara lahko izračunale šele prihodnje generacije, priložnosti za trajnostno pridobivanje energije odpravljamo z zamahom roke, češ, saj ne more nadomestiti jedrske energije. To seveda ni res. Če pametno preuredimo sisteme za proizvodnjo in prenos energije, obenem pa v središče energetske politike postavimo varčno in učinkovito rabo, lahko obnovljivi viri energije nadomestijo jedrsko energijo,’ opozarja Christian Brandt, vodja programa za energijo v Focusu.
Z razstavo in kratkimi filmčki o jedrski energiji v informacijski točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani želi Focus društvo za sonaraven razvoj obnoviti spomin na nesrečo v Černobilu in opozoriti na tveganja, ki jih prinaša jedrska energija. Razstava in filmčki bodo na ogled od 28. - 30. aprila 2009 med 9. in 17. uro.
***
Informacije:
Podatki, ki so uporabljeni v sporočilu za javnost, so iz poročila Nuclear power: a dangerous waste of time (Greenpeace International, januar 2009).
Kontakt:
Lidija Živčič, lidija@focus.si, 041 291 091
Christian Brandt, christian@focus.si, 040 315 257 (v angleščini)
http://www.focus.si/index.php?node=26&id=650
Še pomnite, tovariši? 23. obletnica jedrske nesreče v Černobilu
Pred 23 leti, 26. aprila 1986, je eksplozija reaktorja št. 4 v Černobilu v Ukrajini streznila ves svet in privedla do začasnega zastoja jedrske industrije. Nesreča je povzročila smrtonosen radioaktivni oblak, katerega učinke je mogoče meriti še danes. Z razstavo in kratkimi filmčki se Focus društvo za sonaraven razvoj spominja nesreče in opozarja na tveganja jedrske energije.
Černobil zahteva žrtve še danes in nepovratni učinki radioaktivnosti na zdravje (rak, napake v delovanju organov, mutacije…) bodo vplivali še na številne generacije. Kofi Annan, bivši sekretar ZN, ocenjuje, da je nesreča prizadela okoli sedem milijonov ljudi. Da bi zaščitila jedrsko industrijo, Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) še vedno trdi, da je zaradi nesreče umrlo le 50 ljudi.
Kot je razvidno na spodnji sliki, je imel radioaktivni cezij 137, katerega izpust je povzročila nesreča, daljnosežne prekmejne vplive. Radioaktivnost je vplivala na med seboj precej oddaljena področja, kot so Skandinavija, Velika Britanija ali Grčija. Slovenija je med državami, kjer so bile količine radioaktivnega cezija 137 med najvišjimi. Cezij 137 je topljiv v vodi in izjemno strupen. Ko je izpuščen v okolje, ostane prisoten dolgo časa, saj je njegova prepolovna doba okoli 30 let. Lahko povzroča nastanek raka še 10, 20 ali 30 let po zaužitju, vdihavanju ali vpijanju.
23 let po nesreči so v javnosti še vedno prisotne laži in napačno predstavljene informacije, ki poskušajo zakriti grozljivo resnico o vplivih na zdravje ljudi, ki jih je imela nesreča. 500.000 otrok v Belorusiji je vsakodnevno izpostavljenih radioaktivnosti in prepuščenih usodi.
Radioaktivna nevarnost v Černobilu je še vedno tako velika, da je na območje znotraj kroga 26 km mogoče dostopati le skozi dve kontrolni točki. 47.000 ljudi, ki so nekoč živeli tam, se ni nikoli vrnilo na svoje domove. Nesreča v jedrskem reaktorju je za seboj pustila mešanico strupenih in radioaktivnih snovi, ki so jih na hitro prekrili z danes že razpadajočim zaščitnim zidom. Trenutno potekajo dela, ki naj bi prinesla trajno rešitev za ostanke reaktorja, vendar pa je Černobil še vedno zelo nevarno mesto. Trajna rešitev naj bi bila jeklena kupola, ki bo za 1,5 milijarde USD predvidoma za vsaj naslednjih 100 let varovala radioaktivno mešanico – generacije, ki bodo prišle po preteku te dobe, pa bodo morale znova ugotavljati, kako odstraniti ali zavarovati onesnaženje.
Po svetu je postavljenih več kot 400 jedrskih reaktorjev. Noben od njih ni odporen na tveganje jedrske nesreče. Nesreča v Černobilu je bila posledica človeške napake, kar še ne pomeni, da je tehnologija sama zato varna. Tudi najnaprednejše jedrske tehnologije mora upravljati človek, zato je potrebno upoštevati tveganost človeškega faktorja. Jedrska energija pomeni igro na srečo z našimi življenji, zdravjem in okoljem.
‘Medtem, ko nas jedrska industrija drži v primežu ‘poceni’ elektrike, katere pravo ceno bodo nemara lahko izračunale šele prihodnje generacije, priložnosti za trajnostno pridobivanje energije odpravljamo z zamahom roke, češ, saj ne more nadomestiti jedrske energije. To seveda ni res. Če pametno preuredimo sisteme za proizvodnjo in prenos energije, obenem pa v središče energetske politike postavimo varčno in učinkovito rabo, lahko obnovljivi viri energije nadomestijo jedrsko energijo,’ opozarja Christian Brandt, vodja programa za energijo v Focusu.
Z razstavo in kratkimi filmčki o jedrski energiji v informacijski točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani želi Focus društvo za sonaraven razvoj obnoviti spomin na nesrečo v Černobilu in opozoriti na tveganja, ki jih prinaša jedrska energija. Razstava in filmčki bodo na ogled od 28. - 30. aprila 2009 med 9. in 17. uro.
***
Informacije:
Podatki, ki so uporabljeni v sporočilu za javnost, so iz poročila Nuclear power: a dangerous waste of time (Greenpeace International, januar 2009).
Kontakt:
Lidija Živčič, lidija@focus.si, 041 291 091
Christian Brandt, christian@focus.si, 040 315 257 (v angleščini)
IRAQ's ORDER 81 - dr. Vandana Shiva iraškim kmetom
http://www.youtube.com/watch?v=I-B1yU278zk
Historically, the Iraqi constitution prohibited ownership of biological resources.
Farmers in Iraq have operated in a mostly free-to-little-regulated, informal seed supply
system. Farm-saved seeds and the free exchange of planting materials among farmers
have long been the basis of agricultural practice in Iraq. Yet all of this has become history.
On April 26, 2004, Paul Bremer, the administrator of the Coalition Provisional Authority
(CPA), issued and signed Order 81, which prohibits farmers from reusing seeds harvested
from new varieties registered under the law. When ownership of a crop is claimed, seed
saving will be banned and farmers will have to be pay royalties to the registered, so-called
seed owner.
The Order arises from USAID program in Iraq, which confirms that foreign aid programs are mainly "commercial opportunity" programs designed to benefit companies in the USA and Europe. It fits perfectly into the US vision for the future of Iraqi agriculture following a system dependent on large corporations selling chemical inputs and seeds. The purpose of Order 81 is to facilitate the establishment of a new seed market in Iraq, one in which Iraqi farmers are forced to make their annual purchase of seeds, including those that are genetically modified, from transnational corporations.
The law awarded US Corporations complete control over farmers’ seed for 20 years. Iraqi farmers had to sign an agreement to pay a “technology fee” plus an annual license fee. Plant Variety Protection (PVP) made seed reusing and saving illegal as well as “similar” seed plantings punishable by severe fines and imprisonment. Agribusiness wants the same rights everywhere, including in the USA. This will jeopardize the future of organic and independent farming.
Many developing countries in Africa and Asia particularly in Afghanistan, India and Iraq have been suffering from these unjust laws and the monopoly by the agricultural giants. Therefore organizations, activists, organic food advocates, farm owners and farmers around the world are joining hand to advocate for patent-free seeds and biodiversity and to educate about the criminal practices by agricultural corporations and how their unjust laws have and will affect the future of agriculture.
More information:
The Institute of Near Eastern & African Studies (INEAS)
1 (617) 86-INEAS (864-6327)
INEAS@aol.com INEAS_1994@yahoo.com
Full text of Order 81: http://www.trade.gov/static/iraq_memo81.pdf
People’s rights to water and food: http://www.navdanya.org/organic/index.htm
GM Science Exposed: http://www.i-sis.org.uk/pdf/Papers_on_GM_Hazards.pdf
The agenda in Afghanistan & Iraq: http://www.grain.org/briefings/?id=217
International Seeds Day & Order 81: http://www.business-standard.com/india/news/latha-jishnu-order-81the-plunderfarming/353518/
Historically, the Iraqi constitution prohibited ownership of biological resources.
Farmers in Iraq have operated in a mostly free-to-little-regulated, informal seed supply
system. Farm-saved seeds and the free exchange of planting materials among farmers
have long been the basis of agricultural practice in Iraq. Yet all of this has become history.
On April 26, 2004, Paul Bremer, the administrator of the Coalition Provisional Authority
(CPA), issued and signed Order 81, which prohibits farmers from reusing seeds harvested
from new varieties registered under the law. When ownership of a crop is claimed, seed
saving will be banned and farmers will have to be pay royalties to the registered, so-called
seed owner.
The Order arises from USAID program in Iraq, which confirms that foreign aid programs are mainly "commercial opportunity" programs designed to benefit companies in the USA and Europe. It fits perfectly into the US vision for the future of Iraqi agriculture following a system dependent on large corporations selling chemical inputs and seeds. The purpose of Order 81 is to facilitate the establishment of a new seed market in Iraq, one in which Iraqi farmers are forced to make their annual purchase of seeds, including those that are genetically modified, from transnational corporations.
The law awarded US Corporations complete control over farmers’ seed for 20 years. Iraqi farmers had to sign an agreement to pay a “technology fee” plus an annual license fee. Plant Variety Protection (PVP) made seed reusing and saving illegal as well as “similar” seed plantings punishable by severe fines and imprisonment. Agribusiness wants the same rights everywhere, including in the USA. This will jeopardize the future of organic and independent farming.
Many developing countries in Africa and Asia particularly in Afghanistan, India and Iraq have been suffering from these unjust laws and the monopoly by the agricultural giants. Therefore organizations, activists, organic food advocates, farm owners and farmers around the world are joining hand to advocate for patent-free seeds and biodiversity and to educate about the criminal practices by agricultural corporations and how their unjust laws have and will affect the future of agriculture.
More information:
The Institute of Near Eastern & African Studies (INEAS)
1 (617) 86-INEAS (864-6327)
INEAS@aol.com INEAS_1994@yahoo.com
Full text of Order 81: http://www.trade.gov/static/iraq_memo81.pdf
People’s rights to water and food: http://www.navdanya.org/organic/index.htm
GM Science Exposed: http://www.i-sis.org.uk/pdf/Papers_on_GM_Hazards.pdf
The agenda in Afghanistan & Iraq: http://www.grain.org/briefings/?id=217
International Seeds Day & Order 81: http://www.business-standard.com/india/news/latha-jishnu-order-81the-plunderfarming/353518/
KDAJ SMO SE V SLOVENIJI ODLOČILI ZA GENSKO SPREMENJENE ORGANIZME (GSO)?
Pogovor z Anamarijo Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj
http://www.videopozitivke.si/play.php?vid=217
12 korakov ZA
1. KUPUJMO LOKALNO
Kupujmo od blizu, na tržnici, pri ekološkemu kmetu, pri obrtniku, slovenske izdelke, izdelke sosednjih držav,... V trenutni globalni situaciji so nekatere države že sprevidele, kako pomembna je samooskrba.
kratke oskrbovalne verige = manj transportnih kilometrov = manj toplogrednih plinov
2. IZBERIMO EKOLOŠKE IZDELKE, SAJ SO NEŠKODLJIVI OD ZIBELKE DO GROBA
Mnogo izdelkov, ki jih dobimo v naših trgovinah, je problematičnih že od samega nastanka naprej. Bodisi, da je za njihovo proizvodnjo potrebno ogromno ali preveč energije iz fosilnih goriv (pločevinke, alu folija,....); so problematični med samo uporabo, saj imajo negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi (umetna gnojila, pesticidi, laki, barve, aditivi v industrijski hrani, umetni osvežilci prostora,...); jih je težje reciklirati in odvreči na varen način, ker vsebujejo veliko nevarnih snovi (baterije, računalniki, laki, pohištvo iz iverke, plastične sveče, plastične vrečke,...).
Večina teh izdelkov ima neškodljivo, ekološko alternativo, nekateri so v uporabi prekratek čas, da bi bilo upravičeno nalagati državi in prihodnjim generacijam breme njihovega negativnega vpliva na okolje, nekaterih pa sploh ne potrebujemo.
Ekološki certifikati in izdelki iz naravnih materialov imajo manjši negativen vpliv na okolje.
Osnovno načelo eko-izdelkov je, da čim manj škodujejo okolju na vseh stopnjah svoje pojavnosti - od nastanka do uničenja.
3. KUPUJMO PRAVIČNO - BODIMO FAIR
Samo uravnotežen in trajnosten razvoj vseh delov sveta bo prinesel mir v svetu. Namesto miloščine, omogočimo ljudem v državah juga možnost za preživljanje z lastnim delom ter možnost za dostojno življenje in razvoj z izobraževanjem žensk in otrok.
Izkušnje kažejo, da posnemanje zahodnega "razvitega" sveta ne prinese pozitivnih rezultatov.
4. ZAMENJAJMO PLASTIČNO VREČKO Z VREČKO IZ BLAGA ALI KOŠARO
Plastična vrečko potrebujemo le nekaj ur, za njeno proizvodnjo potrebujemo nafto, planet bo onesnaževala še nekaj stoletij,...in ima več dobrih alternativ.
5. Z EKOLOŠKIMI DETERGENTI DO ČISTOČE
Z vodo ne varčujemo tako, da je porabimo manj, temveč da ne zlijemo vsega vanjo. Uporabljamo ekološka čistila, kupujemo manj izdelkov s skrito porabo vode, varno odvrzimo baterije, lake,...
6. IZDELKI NA ČRNI LISTI
Kateri izdelki imajo izredno negativen ekološki odtis glede na čas uporabe, proizvodnjo in reciklažo ter številne alternative, ki obstajajo že danes?
Plastične sveče, plastične vrečke, plastična posoda za kratkotrajno uporabo, lakirano pohištvo, agresivna čistila, kitajski česen, plastična dekoracija, potratno zavijanje daril, prehrana z veliko mesa, pločevinke, plastenke, voda iz plastenk, fižol iz konzerve, osvežilci prostora,.....
7. POJDIMO NA KOLO, NA AVTOBUS, VLAK
8. IMEJMO VRT, POSADIMO DREVO
Nekateri predvidevajo, da bo v nekaj letih za finančno krizo, prišla energetska kriza. Ker je konvencionalno in integrirano kmetijstvo ter prehrana z veliko mesa vezana na energijo fosilnih goriv in iz tega vidika izredno potratna, bo prehranska varnost pod vprašajem.
Zato je modro že danes podpirati ekološko kmetijstvo, lokalne kmete in si omisliti majhen vrt in sadovnjak. S tem bomo vplivali na zmanjšanje prometa, proizvedli manj embalaže in povzročili manj emisij toplogrednih plinov. Na vrtičku z različnimi življenjskimi okolji in rastlinsko pestrostjo, lahko povečamo biološko pestrost v našem okolju in omogočimo preživetje mnogim rastlinskim in živalskim vrstam kot so metulji, čmrlji, mravlje, pikapolonice, čebele, dvoživke,...
9. IZBIRAJMO IZDELKE Z MANJ EMBALAŽE, LOČUJMO SMETI
Naša kultura ne bo trajnostna, dokler ne bomo začeli reševati problem odpadkov z uvajanjem recikliranja in povratne embalaže, emabalaže iz naravnih materialov in embalaže za večkratno polnjenje. Sežiganje in zakopavanje odpadkov prelaga breme na prihodnje generacije in onesnažuje zrak ter se v nekaterih (ekoloških) dražavah že opušča.
10. PIJMO VODO IZ PIPE
Raziskave kažejo, da je voda, ki mesece stoji na polici v plastenki, pogosto slabše kakovosti od vode iz pipe. S tem, ko se odločamo za nakup vode v plastenkah, tudi tam, kjer je vodovodna voda odlična, tiho pristajamo na to, da javni vodovod ni dolžan poskrbeti za pitno vodo. Tako se lahko zgodi, da bomo sčasoma pitno vodo dobili le v plastenkah.
Poleg tega je za proizvodnjo litra ustekleničene vode potrebnih četrt litra nafte, tri litre vode in je od 240 do 10.000 dražja od vode iz pipe, za njo pa velja enak pravilnik o kakovosti vode kot za vodovodno vodo - pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004).
Z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.
11. PREHRANJUJMO SE ZDRAVO IN TRAJNOSTNO
Kaj to pomeni?
Manj mesa, lokalna, sveža, sezonska hrana, čim manj konzerv (proizvodnja energetsko potratna), manj predelane, industrijske hrane. Kupujmo hrano direktno od pridelovalcev.
Na površinsko enoto obdelovalne površine je uporaba fosilnih goriv pri ekološkem kmetijstvu manjša za 65 %. Višja poraba energije v konvencionalnem kmetijstvu zaradi proizvodnje kemično-sintetičnih gnojil, pesticidov in uvoza večine krme iz Južne amerike. Energetska poraba na površinsko enoto obdelovalne površine pri konvencionalnem kmetijstvu znaša 19,4 GJ na hektar, kar je trikrat več kot pri ekološkem kmetijstvu (6,6 GJ/ha). Vrednosti nitratov v podtalnici so pri eko 27 mg nitrata/l, pri konvencionalnem pa 79 mg/l.
Trajnostno prehrana je prehrana z manj mesa. Rešitev preskrbe s hrano je v kombinaciji ekološkega kmetijstva in razpolovitvi porabe mesa. Morali bi spremeniti našo porabo od sedaj 40 % živalskih kalorij in 60 % rastlinskih, na 24 % živalskih in 75 % rastlinskih.Tako razmerje priporoča mediteranska dieta.
12. ODPOVEJMO SE IZDELKOM, KI VSEBUJEJO NEVARNE SNOVI
Hitro reševanje določenih manjših težavic (plevel med ploščami na vrtu, listne uši na oleandru,plastični jedilni pribor, pršilka za čiščenje armaturne plošče, ...) z agresivnimi sredstvi, bo rešil le en naš problem ter ustvaril veliko problemov "drugje in drugič" onesnaževanje vode, manjša biološka pestrost, odpadki,....
Kupujmo od blizu, na tržnici, pri ekološkemu kmetu, pri obrtniku, slovenske izdelke, izdelke sosednjih držav,... V trenutni globalni situaciji so nekatere države že sprevidele, kako pomembna je samooskrba.
kratke oskrbovalne verige = manj transportnih kilometrov = manj toplogrednih plinov
2. IZBERIMO EKOLOŠKE IZDELKE, SAJ SO NEŠKODLJIVI OD ZIBELKE DO GROBA
Mnogo izdelkov, ki jih dobimo v naših trgovinah, je problematičnih že od samega nastanka naprej. Bodisi, da je za njihovo proizvodnjo potrebno ogromno ali preveč energije iz fosilnih goriv (pločevinke, alu folija,....); so problematični med samo uporabo, saj imajo negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi (umetna gnojila, pesticidi, laki, barve, aditivi v industrijski hrani, umetni osvežilci prostora,...); jih je težje reciklirati in odvreči na varen način, ker vsebujejo veliko nevarnih snovi (baterije, računalniki, laki, pohištvo iz iverke, plastične sveče, plastične vrečke,...).
Večina teh izdelkov ima neškodljivo, ekološko alternativo, nekateri so v uporabi prekratek čas, da bi bilo upravičeno nalagati državi in prihodnjim generacijam breme njihovega negativnega vpliva na okolje, nekaterih pa sploh ne potrebujemo.
Ekološki certifikati in izdelki iz naravnih materialov imajo manjši negativen vpliv na okolje.
Osnovno načelo eko-izdelkov je, da čim manj škodujejo okolju na vseh stopnjah svoje pojavnosti - od nastanka do uničenja.
3. KUPUJMO PRAVIČNO - BODIMO FAIR
Samo uravnotežen in trajnosten razvoj vseh delov sveta bo prinesel mir v svetu. Namesto miloščine, omogočimo ljudem v državah juga možnost za preživljanje z lastnim delom ter možnost za dostojno življenje in razvoj z izobraževanjem žensk in otrok.
Izkušnje kažejo, da posnemanje zahodnega "razvitega" sveta ne prinese pozitivnih rezultatov.
4. ZAMENJAJMO PLASTIČNO VREČKO Z VREČKO IZ BLAGA ALI KOŠARO
Plastična vrečko potrebujemo le nekaj ur, za njeno proizvodnjo potrebujemo nafto, planet bo onesnaževala še nekaj stoletij,...in ima več dobrih alternativ.
5. Z EKOLOŠKIMI DETERGENTI DO ČISTOČE
Z vodo ne varčujemo tako, da je porabimo manj, temveč da ne zlijemo vsega vanjo. Uporabljamo ekološka čistila, kupujemo manj izdelkov s skrito porabo vode, varno odvrzimo baterije, lake,...
6. IZDELKI NA ČRNI LISTI
Kateri izdelki imajo izredno negativen ekološki odtis glede na čas uporabe, proizvodnjo in reciklažo ter številne alternative, ki obstajajo že danes?
Plastične sveče, plastične vrečke, plastična posoda za kratkotrajno uporabo, lakirano pohištvo, agresivna čistila, kitajski česen, plastična dekoracija, potratno zavijanje daril, prehrana z veliko mesa, pločevinke, plastenke, voda iz plastenk, fižol iz konzerve, osvežilci prostora,.....
7. POJDIMO NA KOLO, NA AVTOBUS, VLAK
8. IMEJMO VRT, POSADIMO DREVO
Nekateri predvidevajo, da bo v nekaj letih za finančno krizo, prišla energetska kriza. Ker je konvencionalno in integrirano kmetijstvo ter prehrana z veliko mesa vezana na energijo fosilnih goriv in iz tega vidika izredno potratna, bo prehranska varnost pod vprašajem.
Zato je modro že danes podpirati ekološko kmetijstvo, lokalne kmete in si omisliti majhen vrt in sadovnjak. S tem bomo vplivali na zmanjšanje prometa, proizvedli manj embalaže in povzročili manj emisij toplogrednih plinov. Na vrtičku z različnimi življenjskimi okolji in rastlinsko pestrostjo, lahko povečamo biološko pestrost v našem okolju in omogočimo preživetje mnogim rastlinskim in živalskim vrstam kot so metulji, čmrlji, mravlje, pikapolonice, čebele, dvoživke,...
9. IZBIRAJMO IZDELKE Z MANJ EMBALAŽE, LOČUJMO SMETI
Naša kultura ne bo trajnostna, dokler ne bomo začeli reševati problem odpadkov z uvajanjem recikliranja in povratne embalaže, emabalaže iz naravnih materialov in embalaže za večkratno polnjenje. Sežiganje in zakopavanje odpadkov prelaga breme na prihodnje generacije in onesnažuje zrak ter se v nekaterih (ekoloških) dražavah že opušča.
10. PIJMO VODO IZ PIPE
Raziskave kažejo, da je voda, ki mesece stoji na polici v plastenki, pogosto slabše kakovosti od vode iz pipe. S tem, ko se odločamo za nakup vode v plastenkah, tudi tam, kjer je vodovodna voda odlična, tiho pristajamo na to, da javni vodovod ni dolžan poskrbeti za pitno vodo. Tako se lahko zgodi, da bomo sčasoma pitno vodo dobili le v plastenkah.
Poleg tega je za proizvodnjo litra ustekleničene vode potrebnih četrt litra nafte, tri litre vode in je od 240 do 10.000 dražja od vode iz pipe, za njo pa velja enak pravilnik o kakovosti vode kot za vodovodno vodo - pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004).
Z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.
11. PREHRANJUJMO SE ZDRAVO IN TRAJNOSTNO
Kaj to pomeni?
Manj mesa, lokalna, sveža, sezonska hrana, čim manj konzerv (proizvodnja energetsko potratna), manj predelane, industrijske hrane. Kupujmo hrano direktno od pridelovalcev.
Na površinsko enoto obdelovalne površine je uporaba fosilnih goriv pri ekološkem kmetijstvu manjša za 65 %. Višja poraba energije v konvencionalnem kmetijstvu zaradi proizvodnje kemično-sintetičnih gnojil, pesticidov in uvoza večine krme iz Južne amerike. Energetska poraba na površinsko enoto obdelovalne površine pri konvencionalnem kmetijstvu znaša 19,4 GJ na hektar, kar je trikrat več kot pri ekološkem kmetijstvu (6,6 GJ/ha). Vrednosti nitratov v podtalnici so pri eko 27 mg nitrata/l, pri konvencionalnem pa 79 mg/l.
Trajnostno prehrana je prehrana z manj mesa. Rešitev preskrbe s hrano je v kombinaciji ekološkega kmetijstva in razpolovitvi porabe mesa. Morali bi spremeniti našo porabo od sedaj 40 % živalskih kalorij in 60 % rastlinskih, na 24 % živalskih in 75 % rastlinskih.Tako razmerje priporoča mediteranska dieta.
12. ODPOVEJMO SE IZDELKOM, KI VSEBUJEJO NEVARNE SNOVI
Hitro reševanje določenih manjših težavic (plevel med ploščami na vrtu, listne uši na oleandru,plastični jedilni pribor, pršilka za čiščenje armaturne plošče, ...) z agresivnimi sredstvi, bo rešil le en naš problem ter ustvaril veliko problemov "drugje in drugič" onesnaževanje vode, manjša biološka pestrost, odpadki,....
Svet, kot ga razume Monsanto
Francoska dokumentarna serija Svet, kot ga razume Monsanto bo na sporedu na 1. programu Televizije Slovenija, in sicer 1. del 24. aprila ob 13.15, 2. del pa 1. maja 2009 ob 13.15. Načrtujejo še eno ponovitev v poletnih mesecih, ko bo oddaja na sporedu v zgodnjih večernih urah.
Naročite se na:
Objave (Atom)
