23. obletnica jedrske nesreče v Černobilu

Vir: Focus

http://www.focus.si/index.php?node=26&id=650

Še pomnite, tovariši? 23. obletnica jedrske nesreče v Černobilu

Pred 23 leti, 26. aprila 1986, je eksplozija reaktorja št. 4 v Černobilu v Ukrajini streznila ves svet in privedla do začasnega zastoja jedrske industrije. Nesreča je povzročila smrtonosen radioaktivni oblak, katerega učinke je mogoče meriti še danes. Z razstavo in kratkimi filmčki se Focus društvo za sonaraven razvoj spominja nesreče in opozarja na tveganja jedrske energije.

Černobil zahteva žrtve še danes in nepovratni učinki radioaktivnosti na zdravje (rak, napake v delovanju organov, mutacije…) bodo vplivali še na številne generacije. Kofi Annan, bivši sekretar ZN, ocenjuje, da je nesreča prizadela okoli sedem milijonov ljudi. Da bi zaščitila jedrsko industrijo, Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) še vedno trdi, da je zaradi nesreče umrlo le 50 ljudi.

Kot je razvidno na spodnji sliki, je imel radioaktivni cezij 137, katerega izpust je povzročila nesreča, daljnosežne prekmejne vplive. Radioaktivnost je vplivala na med seboj precej oddaljena področja, kot so Skandinavija, Velika Britanija ali Grčija. Slovenija je med državami, kjer so bile količine radioaktivnega cezija 137 med najvišjimi. Cezij 137 je topljiv v vodi in izjemno strupen. Ko je izpuščen v okolje, ostane prisoten dolgo časa, saj je njegova prepolovna doba okoli 30 let. Lahko povzroča nastanek raka še 10, 20 ali 30 let po zaužitju, vdihavanju ali vpijanju.

23 let po nesreči so v javnosti še vedno prisotne laži in napačno predstavljene informacije, ki poskušajo zakriti grozljivo resnico o vplivih na zdravje ljudi, ki jih je imela nesreča. 500.000 otrok v Belorusiji je vsakodnevno izpostavljenih radioaktivnosti in prepuščenih usodi.

Radioaktivna nevarnost v Černobilu je še vedno tako velika, da je na območje znotraj kroga 26 km mogoče dostopati le skozi dve kontrolni točki. 47.000 ljudi, ki so nekoč živeli tam, se ni nikoli vrnilo na svoje domove. Nesreča v jedrskem reaktorju je za seboj pustila mešanico strupenih in radioaktivnih snovi, ki so jih na hitro prekrili z danes že razpadajočim zaščitnim zidom. Trenutno potekajo dela, ki naj bi prinesla trajno rešitev za ostanke reaktorja, vendar pa je Černobil še vedno zelo nevarno mesto. Trajna rešitev naj bi bila jeklena kupola, ki bo za 1,5 milijarde USD predvidoma za vsaj naslednjih 100 let varovala radioaktivno mešanico – generacije, ki bodo prišle po preteku te dobe, pa bodo morale znova ugotavljati, kako odstraniti ali zavarovati onesnaženje.

Po svetu je postavljenih več kot 400 jedrskih reaktorjev. Noben od njih ni odporen na tveganje jedrske nesreče. Nesreča v Černobilu je bila posledica človeške napake, kar še ne pomeni, da je tehnologija sama zato varna. Tudi najnaprednejše jedrske tehnologije mora upravljati človek, zato je potrebno upoštevati tveganost človeškega faktorja. Jedrska energija pomeni igro na srečo z našimi življenji, zdravjem in okoljem.

‘Medtem, ko nas jedrska industrija drži v primežu ‘poceni’ elektrike, katere pravo ceno bodo nemara lahko izračunale šele prihodnje generacije, priložnosti za trajnostno pridobivanje energije odpravljamo z zamahom roke, češ, saj ne more nadomestiti jedrske energije. To seveda ni res. Če pametno preuredimo sisteme za proizvodnjo in prenos energije, obenem pa v središče energetske politike postavimo varčno in učinkovito rabo, lahko obnovljivi viri energije nadomestijo jedrsko energijo,’ opozarja Christian Brandt, vodja programa za energijo v Focusu.

Z razstavo in kratkimi filmčki o jedrski energiji v informacijski točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani želi Focus društvo za sonaraven razvoj obnoviti spomin na nesrečo v Černobilu in opozoriti na tveganja, ki jih prinaša jedrska energija. Razstava in filmčki bodo na ogled od 28. - 30. aprila 2009 med 9. in 17. uro.

***
Informacije:
Podatki, ki so uporabljeni v sporočilu za javnost, so iz poročila Nuclear power: a dangerous waste of time (Greenpeace International, januar 2009).

Kontakt:
Lidija Živčič, lidija@focus.si, 041 291 091
Christian Brandt, christian@focus.si, 040 315 257 (v angleščini)