12 korakov ZA

1. KUPUJMO LOKALNO

Kupujmo od blizu, na tržnici, pri ekološkemu kmetu, pri obrtniku, slovenske izdelke, izdelke sosednjih držav,... V trenutni globalni situaciji so nekatere države že sprevidele, kako pomembna je samooskrba.

kratke oskrbovalne verige = manj transportnih kilometrov = manj toplogrednih plinov

2. IZBERIMO EKOLOŠKE IZDELKE, SAJ SO NEŠKODLJIVI OD ZIBELKE DO GROBA

Mnogo izdelkov, ki jih dobimo v naših trgovinah, je problematičnih že od samega nastanka naprej. Bodisi, da je za njihovo proizvodnjo potrebno ogromno ali preveč energije iz fosilnih goriv (pločevinke, alu folija,....); so problematični med samo uporabo, saj imajo negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi (umetna gnojila, pesticidi, laki, barve, aditivi v industrijski hrani, umetni osvežilci prostora,...); jih je težje reciklirati in odvreči na varen način, ker vsebujejo veliko nevarnih snovi (baterije, računalniki, laki, pohištvo iz iverke, plastične sveče, plastične vrečke,...).
Večina teh izdelkov ima neškodljivo, ekološko alternativo, nekateri so v uporabi prekratek čas, da bi bilo upravičeno nalagati državi in prihodnjim generacijam breme njihovega negativnega vpliva na okolje, nekaterih pa sploh ne potrebujemo.
Ekološki certifikati in izdelki iz naravnih materialov imajo manjši negativen vpliv na okolje.
Osnovno načelo eko-izdelkov je, da čim manj škodujejo okolju na vseh stopnjah svoje pojavnosti - od nastanka do uničenja.

3. KUPUJMO PRAVIČNO - BODIMO FAIR

Samo uravnotežen in trajnosten razvoj vseh delov sveta bo prinesel mir v svetu. Namesto miloščine, omogočimo ljudem v državah juga možnost za preživljanje z lastnim delom ter možnost za dostojno življenje in razvoj z izobraževanjem žensk in otrok.
Izkušnje kažejo, da posnemanje zahodnega "razvitega" sveta ne prinese pozitivnih rezultatov.

4. ZAMENJAJMO PLASTIČNO VREČKO Z VREČKO IZ BLAGA ALI KOŠARO

Plastična vrečko potrebujemo le nekaj ur, za njeno proizvodnjo potrebujemo nafto, planet bo onesnaževala še nekaj stoletij,...in ima več dobrih alternativ.

5. Z EKOLOŠKIMI DETERGENTI DO ČISTOČE

Z vodo ne varčujemo tako, da je porabimo manj, temveč da ne zlijemo vsega vanjo. Uporabljamo ekološka čistila, kupujemo manj izdelkov s skrito porabo vode, varno odvrzimo baterije, lake,...

6. IZDELKI NA ČRNI LISTI

Kateri izdelki imajo izredno negativen ekološki odtis glede na čas uporabe, proizvodnjo in reciklažo ter številne alternative, ki obstajajo že danes?

Plastične sveče, plastične vrečke, plastična posoda za kratkotrajno uporabo, lakirano pohištvo, agresivna čistila, kitajski česen, plastična dekoracija, potratno zavijanje daril, prehrana z veliko mesa, pločevinke, plastenke, voda iz plastenk, fižol iz konzerve, osvežilci prostora,.....

7. POJDIMO NA KOLO, NA AVTOBUS, VLAK

8. IMEJMO VRT, POSADIMO DREVO

Nekateri predvidevajo, da bo v nekaj letih za finančno krizo, prišla energetska kriza. Ker je konvencionalno in integrirano kmetijstvo ter prehrana z veliko mesa vezana na energijo fosilnih goriv in iz tega vidika izredno potratna, bo prehranska varnost pod vprašajem.
Zato je modro že danes podpirati ekološko kmetijstvo, lokalne kmete in si omisliti majhen vrt in sadovnjak. S tem bomo vplivali na zmanjšanje prometa, proizvedli manj embalaže in povzročili manj emisij toplogrednih plinov. Na vrtičku z različnimi življenjskimi okolji in rastlinsko pestrostjo, lahko povečamo biološko pestrost v našem okolju in omogočimo preživetje mnogim rastlinskim in živalskim vrstam kot so metulji, čmrlji, mravlje, pikapolonice, čebele, dvoživke,...

9. IZBIRAJMO IZDELKE Z MANJ EMBALAŽE, LOČUJMO SMETI

Naša kultura ne bo trajnostna, dokler ne bomo začeli reševati problem odpadkov z uvajanjem recikliranja in povratne embalaže, emabalaže iz naravnih materialov in embalaže za večkratno polnjenje. Sežiganje in zakopavanje odpadkov prelaga breme na prihodnje generacije in onesnažuje zrak ter se v nekaterih (ekoloških) dražavah že opušča.

10. PIJMO VODO IZ PIPE

Raziskave kažejo, da je voda, ki mesece stoji na polici v plastenki, pogosto slabše kakovosti od vode iz pipe. S tem, ko se odločamo za nakup vode v plastenkah, tudi tam, kjer je vodovodna voda odlična, tiho pristajamo na to, da javni vodovod ni dolžan poskrbeti za pitno vodo. Tako se lahko zgodi, da bomo sčasoma pitno vodo dobili le v plastenkah.

Poleg tega je za proizvodnjo litra ustekleničene vode potrebnih četrt litra nafte, tri litre vode in je od 240 do 10.000 dražja od vode iz pipe, za njo pa velja enak pravilnik o kakovosti vode kot za vodovodno vodo - pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004).

Z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

11. PREHRANJUJMO SE ZDRAVO IN TRAJNOSTNO

Kaj to pomeni?
Manj mesa, lokalna, sveža, sezonska hrana, čim manj konzerv (proizvodnja energetsko potratna), manj predelane, industrijske hrane. Kupujmo hrano direktno od pridelovalcev.
Na površinsko enoto obdelovalne površine je uporaba fosilnih goriv pri ekološkem kmetijstvu manjša za 65 %. Višja poraba energije v konvencionalnem kmetijstvu zaradi proizvodnje kemično-sintetičnih gnojil, pesticidov in uvoza večine krme iz Južne amerike. Energetska poraba na površinsko enoto obdelovalne površine pri konvencionalnem kmetijstvu znaša 19,4 GJ na hektar, kar je trikrat več kot pri ekološkem kmetijstvu (6,6 GJ/ha). Vrednosti nitratov v podtalnici so pri eko 27 mg nitrata/l, pri konvencionalnem pa 79 mg/l.
Trajnostno prehrana je prehrana z manj mesa. Rešitev preskrbe s hrano je v kombinaciji ekološkega kmetijstva in razpolovitvi porabe mesa. Morali bi spremeniti našo porabo od sedaj 40 % živalskih kalorij in 60 % rastlinskih, na 24 % živalskih in 75 % rastlinskih.Tako razmerje priporoča mediteranska dieta.

12. ODPOVEJMO SE IZDELKOM, KI VSEBUJEJO NEVARNE SNOVI

Hitro reševanje določenih manjših težavic (plevel med ploščami na vrtu, listne uši na oleandru,plastični jedilni pribor, pršilka za čiščenje armaturne plošče, ...) z agresivnimi sredstvi, bo rešil le en naš problem ter ustvaril veliko problemov "drugje in drugič" onesnaževanje vode, manjša biološka pestrost, odpadki,....